“Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.” ( Dalajlama)

V tednu, ko je naša mati Zemlja praznovala, smo na svoj način praznovali tudi mi, njeni otroci. V vseh oddelkih smo sejali, sadili in se pogovarjali o pomenu skrbi za naš planet, kako moramo čuvati naše okolje in kako prav vsak lahko in mora pripomoči, da bomo ohranili Zemljo za naše zanamce. Vsakodnevno preverjamo, če je naše seme že vzklilo ali pa je posejano potrebno zaliti.

Z  zasaditvijo netreskov, okrasne trave in drugih rožic smo si polepšali sicer že tako lep smetarnik. Otroci so pri vseh opravilih z veseljem pomagali, s svojimi drobnimi ročicami so sejali, sadili, čistili.

Na igrišču smo poskrbeli za urejeno okolico, uredili zeliščne in cvetlične gredice, pograbili trato.

Posadili smo si lipo, ki so nam jo podarili čebelarji. Na njo bomo skrbno pazili, da bo nekoč zrasla v mogočno drevo, ki bo nam dajalo prijetno  senco, zavetje pticam, hrano čebelam.

 

Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada Zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj. (Misli indijanskega poglavarja Seattla)